Interpellanza a risposta scritta avente per oggetto:

Giorno del ricordo o giorno della disinformazione?

Signor sindaco,

sul sito del comune e sui muri di Seregno sono apparsi, in occasione del Giorno del ricordo, i manifesti contenenti l'immagine sotto riportata.

Foto falsa foibeSi ammazza troppo poco

Si tratta di un falso storico già più volte menzionato che tuttavia continua ad essere usato par rafforzare visivamente la tesi che in Istria e Dalmazia si sia compiuto una sorta di pogrom organizzato ai danni degli italiani ad opera dei partigiani (comunisti) jugoslavi.

Eppure proprio la legge istitutiva del Giorno del Ricordo fa menzione del fatto che la tragedia delle foibe va inquadrata nella, testuale: “complessa vicenda del confine orientale”. Complessa vicenda che cerco di inquadrare partendo da alcune date:

Il 6 aprile 1941 l’Italia fascista, nel quadro della cosiddetta “guerra parallela” voluta da Mussolini, per imitare il suo alleato Hitler, dopo aver aggredito, senza alucun motivo, la Grecia (ottobre1940), aggredisce anche il Regno di Jugoslavia, schierandosi poi con i fascisti croati, i cosiddetti Ustascia, creando uno stato fantoccio con a capo il Dittatore Ante Pavelic e procedendo a varie e documentate rappresaglie di civili sloveni e serbi, fino all’armistizio dell’8 settembre 1943.

Dopo questa data tutti i soldati italiani presenti nella regione Balcanica o vengono catturati e deportati nei lager in Germania o massacrati, se reagiscono, come in alcune città della Dalmazia, o nelle isole di Cefalonia, Corfù ecc. oppure passano nelle file della resistenza anti-nazista.

Rimane l’inerme popolazione civile facile obiettivo delle rappresaglie iugoslave.

Il trattato di pace di Parigi nel 1947, voluto dalle potenze vincitrici USA - URSS - Inghilterra Francia, ci imponeva come Stato aggressore non solo la perdita dell’Istria e della Dalmazia, ma anche il risarcimento dei danni di guerra ammontanti a 330 milioni di dollari a Jugoslavia, URSS , Grecia, Albania ed Etiopia.

Ritornando alla foto si tratta di una evidente forzatura che poco ha a che vedere con i fatti storici e molto con la loro distorsione.

In questo caso si è addirittura usata la fotografia di una fucilazione di contadini sloveni a Dane (Danah na Blokah) il 31 luglio 1942 ad opera del Regio Esercito Italiano già ripresa nella copertina del libro di Gianni Oliva dal titolo Si ammazza troppo poco e dal sottotitolo I crimini di guerra italiani 1940 - 1943.

Si tratta di un fatto grave stigmatizzato dalla stampa slovena (In allegato un articolo del giornale Delo di domenica 10 febbraio 2013) e che richiede le immediate scuse del comune di Seregno.

Chiedo pertanto cosa intenda fare, a questo proposito, l'Amministrazione comunale di Seregno.


Le foibe e l'espulsione degli italiani irritano di nuovo.

Incipit: Il giorno del ricordo dell'espulsione degli italiani dall'Istria, Fiume e Dalmazia e delle vittime delle foibe viene sfruttato a fondo da alcuni politici specialmente a Trieste.

da: http://m.delo.si/clanek/239624

Fojbe in izgon Italijanov spet razburjajo

Fotografija streljanja talcev.

Dan spomina na izgon Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije in na žrtve fojb po drugi svetovni vojni so v Rimu in še posebej na Tržaškem nekateri politiki temeljito izkoristili za potvarjanje zgodovine.

V vrtincu predvolilne kampanje so se skoraj vse stranke potrudile pristaviti svoj loncek.

Kakor že veckrat prej so v propagandni zavzetosti uporabili fotografije italijanskega streljanja slovenskih talcev kot dokaz slovanske krvolocnosti; tokrat se je to zgodilo na plakatu v milanski okolici.

Uradne rimske oblasti niso poslale svojih najvišjih predstavnikov na slovesnosti na Bazovico.

Pomemben dogodek ob italijanskem praznovanju državnega pa je bilo vsekakor pismo rimskim vrhovom slovenskega veleposlanika Iztoka Mirošica, ki je opomnil, da tudi »fašizem ne sme v pozabo«.

V Rimu so se kot vsako leto dneva spomina spomnili s polaganjem vencev na grob neznanega junaka, kjer je slovesnosti, na katere so prišli predvsem politiki s skrajne desnice, vodil župan Gianni Alemanno. Tudi voditelj leve sredine Pierluigi Bersani pa je v izjavi ob državnem prazniku poudaril, da je šlo v casu izgona in fojb za obracun z Italijani in za etnicno cišcenje.

Na Tržaškem je bila kot vsako leto osrednja proslava pri fojbi na Bazovici. Tam je mašo vodil tržaški škof, prvic pa na slovesnosti ni bilo nikogar izmed najvišjih predstavnikov rimskih oblasti.

Zamejske Slovence je tudi tokrat posebej zmotila novica o ponovljenem potvarjanju zgodovine. Kakor se je prejšnja leta zgodilo v drugih italijanskih deželah, so tokrat v obcini Seregno blizu Monze v Lombardiji objavili plakate, s katerimi so vabili na proslave praznika, pri tem pa kot žrtve slovenske krvolocnosti upodobili slovenske talce v Danah na Blokah, ki jih na fotografiji streljajo italijanski vojaki. Ta fotografija je že prejšnja leta sprožila spore in javne polemike, celo slovenske uradne proteste, vendar to ni vplivalo na ponovno tiskanje spornih plakatov.

Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošic je ob italijanskem državnem prazniku objavil pismo, ki ga je poslal rimskim oblastem in v katerem je italijansko javnost najprej opozoril, kako je Slovenec Ciril Kotnik, jugoslovanski diplomat v Vatikanu, v Rimu pomagal protifašistom in Judom, koncal pa v zaporu in zaradi tega umrl.

Mirošic je tudi spomnil, kako je italijanski predsednik Napolitano ob nedavnem dnevu spomina na holokavst posebej poudaril, da javnost ne sme nikoli pozabiti holokavsta.

Ta javnost pa prav malo ve, opominja Mirošic, kako je fašizem obracunaval s Slovenci in drugimi, o strahotah v italijanskih koncentracijskih taborišcih ta javnost ne ve nicesar. Slovenska manjšina je fašisticni teror cutila med prvimi v Evropi, še opominja Mirošic.

Spomin mora biti celovit, opozarja slovenski veleposlanik, potem pa opominja, da sta Italija in Nemcija lani objavili dokument zgodovinarjev, ki naj prepreci ponavljanje grozot iz druge vojne. Slovenski in italijanski zgodovinarji so že desetletje prej pripravili temeljit pregled zgodovine odnosov med dvema narodoma, pa tega italijanska stran še vedno ni objavila. V Sloveniji je bil dokument zgodovinarjev objavljen že pred dobrim desetletjem, pravi Mirošic.

V Italiji so dan spomina na izgon Italijanov in na fojbe tokrat praznovali že devetic. Deseti februar, dan obletnice mirovne pogodbe, s katero je Italija izgubila slovensko Primorsko in Istro, so kot državni praznik razglasili spomladi leta 2004, zanj so se tedaj opredelile vse politicne stranke. Prve proslave novega državnega praznika so minile v grobem obsojanju Slovenije in Hrvaške. Medijska kampanja je ustvarila ozracje, ki je predstavilo Italijo kot žrtev krvolocnih slovanskih agresorjev, zgodovina je bila predstavljena, kakor da bi se zacela leta 1945 in fašizma z drugo svetovno vojno sploh ne bi bilo.

Med najbolj odlocnimi italijanskimi politiki, ki so sprva obracunavali s Slovenci in Hrvati, je bil v zacetku svojega mandata sedanji predsednik republike Giorgio Napolitano, ki pa je pred tremi leti obrnil stran in sredi leta 2010 na srecanju s predsednikoma Slovenije in Hrvaške Danilom Türkom in Ivom Josipovicem v Trstu vendarle poskusil v marsicem obrniti stran zgodovine v odnosih med državami.

Tone Hocevar

Giuseppina Minotti
(capogruppo della FdS)
Seregno, 19 febbraio 2013
Consiglio Comunale di Seregno
(prov. Monza e Brianza - Italia)